fbpx
Kako študenti dojemajo pojav sive ekonomije?

| 50 odtenkov sive ekonomije

Da je siva ekonomija nezaželen pojav, proti kateremu se borijo tako država kot posamezniki, se strinjajo tudi študenti, ki pa so nemalokrat njen pomemben del. Zaradi večje razpoložljivosti in pripravljenosti poprijeti za vsako delo so študenti mnogokrat "boljša" izbira za delodajalca, kakor pa zaposlitev brezposlenih oseb.

Sivo ekonomijo in njene udeležence je preučeval tudi Jakob Tadl v svoji magistrski nalogi. V raziskavi med študenti Ekonomske fakultete v Ljubljani ugotavlja, kakšen je odnos študentov do pojava sive ekonomije.

Narava študentskega dela

Študentsko delo je pomemben del študentskega življenja vsakega posameznika. Medtem ko nekateri takšno kratkotrajno delo opravljajo le občasno, spet drugi namenoma izkoriščajo svoj študentski staž za dolgotrajno delo prek študentske napotnice.

Namen študentskega dela je, ko zapiše tudi avtor magistrskega dela, omogočanje študentom, da lahko sami poskrbijo za svoj socialni položaj v času študija in da pridobijo delovne izkušnje. Za tovrstvno delo veljajo tudi prilagojena pravila glede obdavčitve posameznikov in delodajalcev. To pomeni, da je študentsko delo svojevrsten fenomen Slovenije, saj se drugod po svetu tovrstno delo praviloma opravlja preko običajne pogodbe o zaposlitvi z vsemi pripadajočimi obveznostmi in pravicami.

Kljub ugodnostim delajo na črno?

Se mladi kljub ugodnostim, ki jih prinaša delo prek študentskih napotnic še vedno odločajo za delo na črno? Trenutno stanje na področju zaposlovanja mladih, ki je v veliki meri posledica gospodarske krize, ponuja mladim na trgu dela vse manj priložnosti. Ob tem pa se je zmanjšal tudi obseg študentskega dela za skoraj polovico manj kot pred krizo.

Študenti so zato mnogokrat primorani podaljševati študentski status s fiktivnimi vpisi ali delajo prek drugih napotnic.

Večja koncesijska dajataev za delodajalce, ki zaposlujejo študente, ki sedaj znaša 23 odstotkov (prej 12 odstotkov) tako tudi med delodajalci povečuje zaposlovanje na črno. Dela na črno najdemo največ v oglaševanju lektoriranja in inštrukcij ter v delu brez napotnic.

Kakšen je odnos do sive ekonomije?

Raziskava magistrskega dela je pokazala, da več kot 70 odstotkov anketiranih pogojno odobrava sivo ekonomijo, kar 10 odstotkov pa jo popolnoma odobrava. Večina teh, ki jo odobrava se je v preteklostu tudi sama že vključila v delo na črno.

Podporo sivi ekonomiji lahko izkažemo tudi z nakupovanjem v sivi ekonomiji. Največji delež tistih, ki so že nakupovali v sivi ekonomiji dejansko tudi podpira takšno delovanje, je pa tudi veliko takšnih, ki je sicer ne odobravajo (več kot 20 odstotkov). Študenti za nakupovanje v sivi ekonomiji navajajo razloge, kot so nižje cene, nakup od prijateljev ali hitrejši dostop do produktov.

Kar 40 odstotkov vprašanih je že posodilo svojo študentsko napotnico, več kot 15 odstotkov je to storilo že večkrat. Več kot polovico teh je imelo od tega korist v obliki določenega odstotka zaslužka izplačanega prek napotnice.

Na splošno študenti menijo, da je siva ekonomija sprejemljiva, ko gre nekomu za preživetje. Zanimiva je tudi ugotovitev, da študenti svojega dela na primer ne vidijo kot sivo ekonomijo, če se recimo plačilo študentskih inštrukcij na roko primerja z plačilom na roko, ki ga za svoje delo dobi avtomehanik.

Vir: Magistrsko delo: Odnos do sive ekonomije pri študentskem delu, avtor Jakob Tadl.

 

Image courtesy of photostock at FreeDigitalPhotos.net

Projekt »50 odtenkov sive ekonomije« financira Urad Vlade Republike Slovenije za komunikacije (UKOM), aktivnosti, ki jih bomo v okviru projekta izvajali pa bodo potekale s podporo Urada Republike Slovenije za mladino.


KDO SMO IN KAJ POČNEMO?

N E F I K S

Poslanstvo zavoda je mladim in mladinskim organizacijam zagotavljati ustrezno strokovno podporo pri beleženju in evidentiranju neformalnega izobraževanja in učinkov mladinskega dela z namenom njegovega priznanja v širši družbi. Nadalje je namen zavoda mladim pomagati pri kariernem razvoju, zaposlovanju in aktivnem državljanstvu ter zagotavljati pomoč in podporo pri organizacijskem in drugem razvoju mladinskih in nevladnih organizacij.

   Zavod Nefiks
            Ob dolenjski železnici 12
            1000 Ljubljana

  nefiks@nefiks.si

    +386 40 698 915

URADNE URE

PON-PET → 9:00-17:00