fbpx
Črni trg, črna ekonomija, sivi trg, siva ekonomija

| 50 odtenkov sive ekonomije

Objavljamo članek, v katerem je primerno obrzaložena vsebinska razlika med pojmi črni trg, črna ekonomija, sivi trg in siva ekonomija.

Črni trg je tisti, kjer nakup in prodaja izdelkov in storitev poteka na nezakonit način. Siva ekonomija je zelo organiziran in velik trg, kjer se redna pravila obdavčenja in norme menjave ne upoštevajo. Črni trg je znan po številnih imenih, kot so črna ekonomija, podzemni trg, siva ekonomija, neformalna ekonomija in vzporedna ekonomija. Raznovrstnih izdelkov, s katerimi se trguje na tem trgu je ogromno.

Najpogostejši predmeti trgovanja na črnem trgu so:

•    orožje
•    valuta
•    elektronika in ure
•    modni izdelki (parfumi, nakit in torbe)
•    oblačila in dodatki
•    piratski mediji (CD-ji in DVD-ji za glasbo, filme in programsko opremo)
•    droge
•    alkohol
•    tobak

Vzporedna ekonomija
Črni trg lahko imenujemo tudi vzporedna ekonomija, ker gre za neupoštevanje pravil in predpisov, katerim sledijo "bela" (legalna) podjetja. Blago, ki se prodaja na črnem trgu je lahko nezakonito (na primer orožja, mamila ali ukradeno blago). Po drugi strani pa se lahko legalno blago proda nezakonito (prodaja blaga brez ustreznega dovoljenja in brez plačila kakršnih koli davkov).

Na črnem trgu se s tržnim blagom in storitvami, ki so bile kupljene in prodane krši vse omejitve, kot so racioniranje ali nadzor cen. Torej so transakcije, ki potekajo na tem trgu "pod mizo", saj se pojavljajo izven vladno-sankcioniranih kanalov.

Sivi trg
Sivi trg vključuje nakup in prodajo blaga in storitev, ki niso nezakonita, vendar pa so kanali, ki se uporabljajo v njihovi distribuciji bodisi nepooblaščeni ali neuradni. Dober primer je trgovanje posameznikov s surovo nafto.

Sivi trg vključuje storitve, ki  po navadi niso vpisana v register, da se izognejo plačevanju davkov. Popolnoma legitimnih poklicev, kot so pomoč na domu, varuške, kozmetičarke za krajši delovni čas in delavci v svobodnem poklicu, se ne sme registrirati. Zaradi tega je težko odkriti take kršitelje, poleg tega pa je še kazen za te kršitelje običajno blaga.

Dejavniki, ki vplivajo na črni trg
Strožji vladni predpisi, so v državi velika spodbuda za vzporedne ekonomije. Korupcije, pomanjkanja in monopoli delujejo tudi kot katalizator na črnem trgu.

Vzporedna gospodarstva so posledica obdobij vojn ali katere koli druge krize. V času ostrih političnih razmer ali v primeru naravnih nesreč, so redke dobrine racionalizirane s strani vlade. Ljudje imajo zato težnjo kršiti omejite ali zakone, da si zagotovijo izdelke, ki jih želijo.

Cene na črnem trgu

Cena določenega blaga, ki se prodaja na črnem trgu bi lahko bila nižja od zakonsko določene tržne cene. To je zato, ker je blago lahko ukradeno. Poleg tega črni tržniki ne plačujejo nobenih davkov in lahko zato ponudijo cenovne ugodnosti za stranke. Izdelki, kot so DVD-ji in modni dodatki, se na črnem trgu prodajajo po nižji ceni. Po drugi strani pa so lahko cene nekaterih izdelkov, ki se prodajajo na črnem trgu tudi višje od normalne cene. To je običajno v primeru, ko gre za pomanjkanje ali pa obstaja velika nevarnost oziroma tveganje pri  pridobivanju blaga za kupca – npr. orožje in prepovedane droge.

Kljub prednosti cen, ki jih črni trg ponudi za nekatero blago, nekateri ljudje raje kupujejo proizvode iz legalnega trga, tudi po višji ceni. Razlogi za to so lahko:

•    črni trg ne more zagotoviti ustreznih dokumentov (računa, dovoljenja, navodil za uporabo)
•    odpor proti nezakonitim dejanjem
•    kam se obrniti, če proizvodi ne delujejo, kot je bilo obljubljeno
•    znamke so lahko ponaredek
•    ni poprodajne podpore

Črno tržne dejavnosti se lahko zmanjšajo zaradi zmanjšanja zakonskih omejitev in s povečanjem razpoložljivosti blaga. Če bi bili predpisi manj strogi, bi spodbudili nakup in prodajo ter zmanjšali pritisk na cene. To bi ljudi odvrnilo od nakupa blaga iz črnega trga. V primerih, ko vlada meni, da je treba prodajo določenega blaga omejiti (na primer streliva, drog in trgovine z ljudmi), uvesti strožje kazenske pregone in širiti zavedanje, vse to pripomore k zmanjšanju črnega trga.


Članek v ang.:
http://www.economywatch.com/market/market-types/black-market.html


KDO SMO IN KAJ POČNEMO?

N E F I K S

Poslanstvo zavoda je mladim in mladinskim organizacijam zagotavljati ustrezno strokovno podporo pri beleženju in evidentiranju neformalnega izobraževanja in učinkov mladinskega dela z namenom njegovega priznanja v širši družbi. Nadalje je namen zavoda mladim pomagati pri kariernem razvoju, zaposlovanju in aktivnem državljanstvu ter zagotavljati pomoč in podporo pri organizacijskem in drugem razvoju mladinskih in nevladnih organizacij.

   Zavod Nefiks
            Ob dolenjski železnici 12
            1000 Ljubljana

  nefiks@nefiks.si

    +386 40 698 915

URADNE URE

PON-PET → 9:00-17:00