Siva ekonomija prispeva k ustvarjanju novih delovnih mest in predstavlja varnostno mrežo za revne. Po drugi strani pa povzroča izgubo v državni blagajni, saj z izmikanjem plačilu davkov in prispevkov za socialno varnost, ni razpoložljivih sredstev za izboljšanje infrastrukture in drugih javnih dobrin ter storitev. To pa vedno vodi k visoki davčni obremenitvi za registrirana dela.

Visoka raven neformalnosti lahko tudi ogroža pravno državo in njeno upravljanje. Dejstvo je, da velik delež prebivalstva neupošteva zakone, predpise in davke, kar povzroči nespoštovanje državljanov do države.

Siva ekonomija je prodorna in vztrajna gospodarska značilnost večine gospodarstev v razvoju, ki znatno prispeva k ustvarjanju delovnih mest, proizvodnje in dohodka. Zadnje ocene velikosti neformalnega sektorja v državah v razvoju v zvezi z njegovim deležem nekmetijske zaposlitve se gibljejo približno med eno petino in štiri petine. V smislu njegovega prispevka k BDP, neformalni sektor predstavlja med 25% in 40% letne proizvodnje v državah v razvoju v Aziji in Afriki.

Obstajajo različni razlogi, zakaj so vlade zaskrbljene zaradi velikega obsega neformalne ekonomije. Vsekakor se njene negativne posledice poznajo na konkurenčnosti in gospodarski rasti države. Ogroža pa tudi socialno kohezijo in povzroča primanjkljaj v državni blagajni zaradi neprijavljenih gospodarskih dejavnosti. Za večino vlad te negativne posledice odtehtajo vse prednosti, ki jih ponuja neformalni sektor.

Sara Dobelšek

Povzeto po: World Bank. b.l. Workers in the informal economy. Dostopno TUKAJ

Projekt »50 odtenkov sive ekonomije« financira Urad Vlade Republike Slovenije za komuniciranje (UKOM), aktivnosti, ki jih bomo v okviru projekta izvajali pa bodo potekale s podporo Urada Republike Slovenije za mladino.