Siva ekonomija = plačljivo šolanje
Namen projekta 50 odtenkov sive ekonomije je bil z inovativnimi metodami ter na poučen in duhovit način ozaveščati mlade o posledicah sive ekonomije ter o pomembnosti aktivne vloge državljanov pri zmanjšanju le-te. Aktivnosti so se izvajale v petih različnih regijah, kjer je bilo organiziranih več dogodkov na temo sive ekonomije, od okroglih miz do delavnic, ki so spodbujale mlade k razpravi. Projekt je zaživel, ker siva ekonomija predstavlja enega najbolj perečih problemov naše današnje družbe. Z večanjem njenega obsega se v državni proračun priliva manj finančnih sredstev, iz katerih pa se nadalje financira veliko stvari, med drugim tudi izobraževanje in šolanje. Posledično lahko tako dejanja povezana s sivo ekonomijo pripeljejo do plačljivega šolanja.

Kdor dela na črno, nima nikakršne socialne varnosti
Osrednja tematika včerajšnjega srečanja je bilo delo na črno, ki predstavlja eno poglavitnih področij sive ekonomije. Kot je povedal mag. Tomaž Perše, posamezniki, ki delajo na črno delajo pogosto v slabših in težjih pogojih, nimajo obveznega zdravstvenega zavarovanja, niso zavarovani za primer nezgode pri delu ali poklicne bolezni, zato ostanejo brez nadomestila v primeru nezmožnosti za delo, so brez zagotovila, da bodo dejansko prejeli plačilo za opravljeno delo, so brez pravice do odpravnine, letnega dopusta, regresa za letni dopust, regresa za prehrano in povrnitve potnih stroškov, niso upravičeni do nadomestila za primer brezposelnosti, hkrati pa se jim opravljeno delo ne všteva v delovno dobo in se ne bo upoštevalo za pokojnino.

Po njegovem mnenju siva ekonomija ustvarja nelojalno konkurenco nepravičen, “zastonjkarski” dostop posameznikov do javnih storitev (šola, infrastruktura, varnost, subvencije za študentsko prehrano) in socialne ugodnosti (štipendije, subvencionirano bivanje v študentskem domu, subvencioniranje najemnin za študente), obenem potrošnik ne more uveljaviti reklamacije za slabo opravljeno storitev.

Najbolj prisotna pri gotovinski prodaji
Dodal je, da siva ekonomija pripelje do izpada davčnih prihodkov in drugih dajatev, ki pa jih država nato nadomesti z višjimi dajatvami drugje. Ugotovitve Finančne uprave kažejo na to, da je siva ekonomija v Sloveniji najbolj prisotna pri tistih zavezancih, ki se ukvarjajo z gotovinsko prodajo končnim potrošnikom. Izstopajo klasične obrtne storitve (gostinstvo, frizerstvo, cvetličarstvo, menhanične storitve,….), in pa storitve in prodaje proizvodov, ki se opravljajo med štirimi stenami (popravila, obnavljanja…) in so manj na očeh javnosti.

Mag. Perše je prepričan, da samo z aktivnostmi nadzora te problematike ne bo mogoče rešiti, saj je na Finančni upravi trenutno zaposlenih 443 inšpektorjev, v Sloveniji pa podatkih AJPES-a registriranih skoraj 200.000 poslovnih subjektov.

Na mladih svet stoji
Prepričan je, da se morajo mladi zavedati te problematike, da se o njej pogovarjajo, da si izoblikujejo stališča, saj bodo prav te generacije mladih v nekaj letih odrasle, prevzemale nase finančne in davčne obveznosti in se znale znajti in odločiti v danih situacijah. "S sivo ekonomijo izgublja celotna družba. Siva ekonomija in druge oblike prikrivanja in izogibanja obveznostim niso le ekonomski, temveč tudi družbeni pojav. V času poslabšanih gospodarskih, finančnih in socialnih razmer s sivo ekonomijo posredno izgubljajo vsi državljani, saj je zaradi njenega obsega posledično manj denarja za šole, vrtce in štipendije, zdravstvo, socialno varnost, naložbe v infrastrukturo, čisto okolje in druge dobrine, ki jih zagotavlja država," je zaključil.

K temu se je pridružil še doc. dr. Mitja Kovač, ki se strinja, da je ozaveščanje javnosti eden izmed najpomembnejših mehanizmov za rešitev problema sive ekonomije, s tem pa tudi dolgoročne blaginje naše nacije. Z njim pademo, ali obstanemo.

Projekt »50 odtenkov sive ekonomije« financira Urad Vlade Republike Slovenije za komuniciranje (UKOM), aktivnosti, ki jih bomo v okviru projekta izvajali pa bodo potekale s podporo Urada Republike Slovenije za mladino.