Vzpodbudne so bile misli in vprašanja, ki so se nanašala na to ali smejo dekleta še vedno biti kolegice, kljub temu če se v vmesnem času zaposlijo, saj bi še vedno želele delati na gradnji svoje karierne poti. Vzpodbudna pa je bila tudi želja, da v kolikor bomo 10 minut ubrano jamrale, da moramo potemtakem 10 minut nameniti tudi za pozitivne misli in krepljenje naših podob kot iskalk zaposlitev.

Kolegice v Litiji smo postale: Nina Š., Sandra K., Andreja L., Kaja B., Tina P., Tjaša Š., Petra D., Romana V.V,. Neža T. in Mojca M.. Na naslednjem srečanju pa se nam po besedah deklet pridružijo tudi Nataša M., Helena L., Nina M.. Vsak torek ob desetih se bo tako pisan cvet trinajstih deklet zbral in ubrano delal na tem, da bi s preudarnimi koraki osmislile svojo karierno pot in zasledovale svoj karierni, morda celo življenjski cilj.

V soboto je bil led prebit, tako da je bilo na drugem srečanju litijskih "Kolegic" za vse dosti lažje. Nekaj deklet se je opravičilo, ampak prišli sta dve novi kolegici, kar je res super, saj je naša skupina sedaj še bolj raznolika. Na začetku srečanja smo se razdelile v pare in se druga drugi predstavile. Ko smo zaključile s prijetnim pogovorom v dvoje je prišla naslednja naloga. Ostalim kolegicam smo predstavile sogovornico. Toliko informacij, pa tako malo časa.. Ampak vse smo si dobro zapomnile besede sogovornic, znale izluščiti bistvo in odlično izvedle nalogo. V drugem delu se nam je pridružil Alen in nam nam kratko predstavil Mladinski center Litija, možnosti za aktivno udejstvovanje, zaposlitveno pisarno, prostovoljstvo. V zadnjem delu pa smo si zaupale cilje, ki si jih bomo prizadevale uresničiti znotraj projekta Kolegice. Mojca je ugotovila, do so še preveč splošni in široki, s čimer se strinjam, zato imamo prijetno in hkrati zahtevno nalogo, da do naslednjič cilje konkretiziramo. Ne pozabimo; če je cilj dobro postavljen, je pot do njega takoj lažja.

Kolegica Tjaša Š.