Manj gotovine, manj sive ekonomije
Raziskava kaže, da povečanje elektronskega plačevanja za v povprečju 10 odstotkov letno v štirih letih pomeni zmanjšanje deleža sive ekonomije za okoli 5 odstotkov. Do tega pride tudi zato, ker takšno poslovanje spremeni plačilne navade predvsem ljudi, ki so nenamerno del sive ekonomije - tisti, ki za to ne dobijo nič (npr. nakup izdelka, za katerega nam trgovec ne izda računa).

Analiza posameznih sektorjev kaže, da bi uvedba zgolj elektronskega poslovanja najbolj koristila prav tam, kjer se trenutno beležijo najvišji deleži sive ekonomije. To so avtomobilska industrija, trgovina, gostinstvo in prevozništvo. S povečanjem deleža elektronskega poslovanja na teh področjih, bi lahko prišlo do pomembnih premikov v smeri zmanjšanja deleža neprijavljenih plačil.


Je plačevanje z gotovino zastonj?
Do gotovine dostopamo prek bankomatov, kjer so naši dvigi večinoma brez provizij. Nekatere banke so provizije uvedle, za dvige na bankomatih drugih bank, veliko bank pa ravno z oglaševanjem brezplačnih dvigov privablja nove komitente. V luči sive ekonomije pa lahko bančne provizije za dvig na bankomatih vidimo tudi kot pozitiven ukrep za zmanjšanje gotovinskga plačevanja.

Plačevanje z gotovino še vedno ostaja v naši zavesti, kot najcenejše plačevanje. K temu pripomore tudi pomanjkanje POS terminalov v prodajalnah, restavracijah ipd., kar nas na nek način tudi sili v to, da imamo vedno pri sebi vsaj nekaj gotovine. Širjenje elektronskega poslovanja je seveda pomemben korak pri zmajnševanju gotovinskega plačevanja.

Povzeto po: The Shadow Economy in Europe 2013. Dostopno TUKAJ

"Projekt sofinancira Urad Vlade RS za komuniciranje v okviru kampanje Vklopi razum – zahtevaj račun!', katere namen je ozaveščanje javnosti o negativnih posledicah sive ekonomije".