Ker se zavedamo negativnih posledic, ki jih siva ekonomija ima za delovanje nekaterih temeljev družbe, kot so zdravstvo in izobraževanje, je pomembno, da ta pojav čim bolje poznamo in ga poskusimo zamejiti.

Tokrat bomo predstavili izsledke raziskave, ki jo je diplomantka Fakultete za managment izvedla med mladimi v Velenju. Mimoidoče je anketirala na temo sive ekonomije in prišla do zanimivih podatkov o pojavu sive ekonomije v gospodinjstvih.

Na ulicah Velenja o sivi ekonomiji
Med 169 naključnimi mimoidočimi v Velenju je študentka preiskovala, na kakšen način so se anketiranci srečevali s sivo ekonomijo, ali so bili njeni uporabniki in ali so delali v sivi ekonomiji.Kar tretjina vprašanih se je s sivo ekonomijo srečala kot udeleženec, kot potrošnik pa 27 odstotkov. Dve tretjini vprašanih se je torej že srečalo s pojavom sive ekonomije. Zanimivo je bilo tudi dejstvo, da so se anketiranci, preden so odgovorili zanimali, ali je anketa anonimna, kar kaže na zavedanje med ljudmi, da je siva ekonomija zakonsko prepovedana.

Največ posameznikov vključenih v sivo ekonomijo ima končano srednjo šolo. Zelo majhno pa je tistih, ki imajo višjo ali visoko ter magisterij in so bili udeleženci v sivi ekonomiji. Analiza izobrazbe je pokazala tudi, da se v sivo ekonomijo vključujejo v povprečju manj izobraženi moški, stari od 20 do 45 let. Kot še pokaže raziskava, se največ sive ekonomije odvija v gradbeništvu, sledi delo v gostinstvu, kot občasni zaslužek med anketiranci, in na tretjem mestu delo v zasebnih gospodinjstvih (varstvo otrok, čiščenje, likanje).

Vzrok večinoma brezposelnost
Največ vprašanih je navedlo, da se s sivo ekonomijo ukvarja zaradi brezposelnosti oziroma slabega finančnega stanja, ker želijo pomagati prijateljem, za pridobitev izkušenj ali ustvarjanje dodatnih prihrankov ter v izogib plačilu davkov. Nekateri se tega poslužujejo kot sezonsko oziroma priložnostno delo, veliko pa je tistih, ki sivo ekonomijo izvajajo prek študentskih napotnic. Zanimiv je tudi podatek o tem, za kaj se denar zaslužen v sivi ekonomiji porabi. Večinoma se ta denar porabi za plačilo položnic, nakup življenjskih potrebščin in šolanje otrok.

Vir: Diplomska naloga Vanje Damjanović: Siva ekonomija v gospodinjstvih. Dostopno TUKAJ

"Projekt sofinancira Urad Vlade RS za komuniciranje v okviru kampanje Vklopi razum – zahtevaj račun!', katere namen je ozaveščanje javnosti o negativnih posledicah sive ekonomije".