fbpx
Utaja davkov v domeni slavnih

| 50 odtenkov sive ekonomije

O davčnih utajah poslušamo in beremo skoraj vsak dan. Še posebej je takšno početje pogosto med znanimi oziroma bogatimi ljudmi, ki bi svoje bajne zaslužke raje obdržali zase, kot pa da bi zanj plačali davek v državi, kjer živijo.
Lionel Messi, Dolce in Gabbana, Martha Stewart, Sophia Loren, Luciano Pavarotti, Boris Becker in Valentino Rossi so le nekateri izmed njih, ki so jim davčni inšpektorji stopili na prste in so se znašli na sodišču zaradi neplačila davkov. Kakšne pa so posledice njihovih dejanj za državne proračune?

sodiVisoki davki, visoke izgube?
Podatki kažejo, da je ocena deleža sive ekonomije v Evropi primerljiva s celotnim nemškim gospodarstvom. Izogibanje plačilu davkov predstavlja največji delež sive ekonomije. V primerjavi z ostalimi deli sveta pa so v Evropi tudi najvišji davki. Povprečna davčna stopnja v Evropi namreč znaša 39 odstotkov BDP-ja, svetovno povprečje pa znaša 28 odstotkov. Najnižje stopnje beležijo afriške države (17 odstotkov).
Glede na delež sive ekonomije v svetu vodi ZDA, vendar če pogledamo, kolikšen delež sive ekonomije predstavljajo davčne utaje, prednjači Rusija z 15 odstotki celotne gospodarske proizvodnje v državi.

Francija na primer beleži nekaj več kot 15 odstotno sivo ekonomijo, kar znaša malo manj kot 300 milijard evrov, od tega je kar 120 milijard izgub posledica neplačevanja davkov. V Avstriji znaša obseg sive ekonomije okoli 25 milijard evrov, višina davčnih utaj pa predstavlja dobro polovico vseh izgub.
Davčne utaje predstavljajo pomemben delež sive ekonomije. Kot ugotavljajo strokovnjaki pa so ukrepi, s katerimi želijo države izboljšati plačilno disciplino ponavadi neuspešni, saj mnoge še bolj motivirajo pri iskanju novih načinov za izogibanje plačilu davkov.

"Projekt sofinancira Urad Vlade RS za komuniciranje v okviru kampanje Vklopi razum – zahtevaj račun!', katere namen je ozaveščanje javnosti o negativnih posledicah sive ekonomije".

header-image-50-odtenkov

KDO SMO IN KAJ POČNEMO?

N E F I K S

Poslanstvo zavoda je mladim in mladinskim organizacijam zagotavljati ustrezno strokovno podporo pri beleženju in evidentiranju neformalnega izobraževanja in učinkov mladinskega dela z namenom njegovega priznanja v širši družbi. Nadalje je namen zavoda mladim pomagati pri kariernem razvoju, zaposlovanju in aktivnem državljanstvu ter zagotavljati pomoč in podporo pri organizacijskem in drugem razvoju mladinskih in nevladnih organizacij.

   Zavod Nefiks
            Ob dolenjski železnici 12
            1000 Ljubljana

  nefiks@nefiks.si

    +386 40 698 915

URADNE URE

PON-PET → 9:00-17:00