50 odtenkov sive ekonomije v Mariboru
| 50 odtenkov sive ekonomije
V Kulturnem društvu Mladinski center IndiJanez se je pretekli teden odvijala razprava na temo sive ekonomije.
Siva ekonomija je svojevrsten fenomen, s katerim se v spektru vseh njenih petdesetih odtenkov srečujemo po vseh državah sveta. Njen obseg v Sloveniji se giblje med 20 do 24 odstotkov BDP in se nenehno povečuje.
Siva ekonomija je svojevrsten fenomen, s katerim se v spektru vseh njenih petdesetih odtenkov srečujemo po vseh državah sveta. Njen obseg v Sloveniji se giblje med 20 do 24 odstotkov BDP in se nenehno povečuje.
Pojav sive ekonomije posega v vse segmente družbe in tako se tudi mladim znižujejo možnosti za težko pričakovano redno zaposlitev, po drugi strani pa jim služi kot »izhod v sili« iz kriznih situacij ali platforma za preizkušanje svoje podjetniške ideje.
Med ukrepe za zmanjšanje sive ekonomije med drugim sodi tudi ozaveščanje javnosti, izobraževanje in predstavitev dejavnikov tveganja. Ker v KD MC IndiJanez želijo soustvarjati boljšo prihodnost, so se odločili za sodelovanje v projektu »50 odtenkov sive ekonomije«, ki ga organizira Zavod Nefiks.
Zainteresirani mladi so v obliki fokusne skupine sodelovali v strukturiranem pogovoru, kjer smo se spoznali s samim pojmom sive ekonomije ter ugotavljali, kaj sploh obsega. Raziskovali smo vzroke za njen pojav in se seznanili z novostmi, ki jih prinaša nov Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (ZPDZC-1). Kot primer dobre prakse smo vzeli uvedbo davčnih blagajn na Hrvaškem in primerjalno ugotavljali posledice, ki bi jih takšen ukrep utegnil imeti v Sloveniji. Na koncu smo razpravljali še o vplivu sive ekonomije na nas kot posameznike, skupnost ter državo.
Mladi pojav sive ekonomije dobro poznajo in znajo razločevati med dejanji, ki spadajo v obseg sive ekonomije ter tistimi, ki to niso. Menijo, da sprememba zakonodaje ne bo prinesla večjih sprememb, kot pravi 23-letna študentka: »Kljub zakonu ga še lahko kdorkoli krši, ne da bi država to odkrila.«
Burna debata se je razvila pri točki, ki se nanaša na vpliv sive ekonomije na družbo. Mladi so mnenja, da siva ekonomija nanje kot na posameznike ne vpliva, zavedajo pa se, da na ta račun izgublja država ter celotna družba. Končna ugotovitev je bila, da je nemogoče s prstom pokazati na en sam razlog za razmah tega obsežnega pojava, temveč so vzroki kompleksni in sistemske narave ter potrebujejo tudi sistemske rešitve.
"Projekt sofinancira Urad Vlade RS za komuniciranje v okviru kampanje Vklopi razum – zahtevaj račun!', katere namen je ozaveščanje javnosti o negativnih posledicah sive ekonomije".
Med ukrepe za zmanjšanje sive ekonomije med drugim sodi tudi ozaveščanje javnosti, izobraževanje in predstavitev dejavnikov tveganja. Ker v KD MC IndiJanez želijo soustvarjati boljšo prihodnost, so se odločili za sodelovanje v projektu »50 odtenkov sive ekonomije«, ki ga organizira Zavod Nefiks.
Zainteresirani mladi so v obliki fokusne skupine sodelovali v strukturiranem pogovoru, kjer smo se spoznali s samim pojmom sive ekonomije ter ugotavljali, kaj sploh obsega. Raziskovali smo vzroke za njen pojav in se seznanili z novostmi, ki jih prinaša nov Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (ZPDZC-1). Kot primer dobre prakse smo vzeli uvedbo davčnih blagajn na Hrvaškem in primerjalno ugotavljali posledice, ki bi jih takšen ukrep utegnil imeti v Sloveniji. Na koncu smo razpravljali še o vplivu sive ekonomije na nas kot posameznike, skupnost ter državo.Mladi pojav sive ekonomije dobro poznajo in znajo razločevati med dejanji, ki spadajo v obseg sive ekonomije ter tistimi, ki to niso. Menijo, da sprememba zakonodaje ne bo prinesla večjih sprememb, kot pravi 23-letna študentka: »Kljub zakonu ga še lahko kdorkoli krši, ne da bi država to odkrila.«
V večini so naklonjeni uvedbi davčnih blagajn in verjemejo, da bi pozitivno vplivale na zmanjšanje obsega sive ekonomije.
Burna debata se je razvila pri točki, ki se nanaša na vpliv sive ekonomije na družbo. Mladi so mnenja, da siva ekonomija nanje kot na posameznike ne vpliva, zavedajo pa se, da na ta račun izgublja država ter celotna družba. Končna ugotovitev je bila, da je nemogoče s prstom pokazati na en sam razlog za razmah tega obsežnega pojava, temveč so vzroki kompleksni in sistemske narave ter potrebujejo tudi sistemske rešitve."Projekt sofinancira Urad Vlade RS za komuniciranje v okviru kampanje Vklopi razum – zahtevaj račun!', katere namen je ozaveščanje javnosti o negativnih posledicah sive ekonomije".
KDO SMO IN KAJ POČNEMO?
N E F I K S
Poslanstvo zavoda je mladim in mladinskim organizacijam zagotavljati ustrezno strokovno podporo pri beleženju in evidentiranju neformalnega izobraževanja in učinkov mladinskega dela z namenom njegovega priznanja v širši družbi. Nadalje je namen zavoda mladim pomagati pri kariernem razvoju, zaposlovanju in aktivnem državljanstvu ter zagotavljati pomoč in podporo pri organizacijskem in drugem razvoju mladinskih in nevladnih organizacij.
Zavod Nefiks
+386 
