Zadnji metalurški tehniki so izobraževanje na Srednji šoli Ravne končali leta 1991. Potem so ta izobraževalni program opustili, saj zanj ni bilo zanimanja ne pri učencih ne pri delodajalcih. V zadnjih letih se je stanje obrnilo. Ravenska jeklarska industrija bi nujno potrebovala metalurške tehnike, a jih na trgu ni. Po močnih prizadevanjih Metala Ravne pa je strokovni svet za poklicno in strokovno izobraževanje pri ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport ta izobraževalni program ponovno obudil. Država je tako prisluhnila industriji in v času, ko novih šolskih programov ne odpira, vendarle naredila izjemo.

Štipendija, praksa, učbeniki in zaposlitev zagotovljeni
Metal Ravne, ki je del skupine SIJ – Slovenska industrija, se je skupaj s še nekaterimi drugimi podjetji aktivno vključil v formalne postopke za oživitev tega izobraževalnega programa in decembra 2014 je bila vložena formalna pobuda. Čas, ki je bil potreben od vložitve pobude do razpisa za vpis v ta program, pa ocenjujejo kot rekordno kratek. Da bi mlade resnično spodbudili za vpis, samo za poklic metalurškega tehnika razpisujejo 15 kadrovskih štipendij. Ob štipendiji, praksi v podjetju in zaposlitvi bodo bodočim metalurškim tehnikom omogočili tudi brezplačno izposojo učbenikov. Najboljšim štipendistom po zaključku srednje šole obljubljajo tudi štipendiranje med študijem.

Prihodnost je v tehniki
V Srednji šoli Ravne izobražujejo v programih strojni, računalniški in elektrotehnik ter v triletnih poklicnih programih avtoserviser, oblikovalec kovin – orodjar, metalurg, orodjar, mehatronik operater ter pomočnik v tehnološkem procesu. Jeseni se jim bo pridružil še metalurški tehnik. To je ena od redkih srednjih šol, ki število vpisanih dijakov povečuje, letos se jih tam šola 547, kar je 57 več kot v preteklem šolskem letu. Ob dobrem delu zaposlenih ravnateljica Ivanka Stopar to pripisuje tudi premikom v miselnosti staršev in otrok, ki so po njenem spoznali, da v teh krajih na novo zaposluje skoraj izključno le kovinskopredelovalna industrija, kar velja tudi za sosednjo Avstrijo. "Vsi ljudje res niso nadarjeni za tehniko, zelo veliko pa jih je nadarjenih, a tega niti ne vedo. Začni se izobraževati v tehniki in boš gotovo našel košček nečesa, kar te bo pritegnilo, področja so široka. Našel boš poklic, kjer boš dobil zaposlitev in eksistenco. Tako boš srečen oče, srečen mož, srečen človek. Zaposlitev je osnova vsega, brezposelnost mladih je nekaj najhujšega," je povedala Stoparjeva, ki današnjim staršem priporoča, da otroke usmerjajo v širša področja, kot so bili sami usmerjeni, ker to današnji čas preprosto zahteva.

Bliža se množično upokojevanje
Metal Ravne kot največji zaposlovalec na Koroškem samo za nadomeščanje fluktuacije vsako leto zaposli približno 50 novih sodelavcev. V letu 2015 so zaposlili preko sto novih delavcev (50 nadomestilo za fluktuacijo, 20 novih zaradi povečanja proizvodnih zmogljivosti in 30 sodelavcev iz nekdanje Serpe). Med iskalci zaposlitve še vedno obstaja interes za zaposlitev v Metalu, a se pogosto izkaže, da nimajo ustrezne izobrazbe in znanj za delo v njihovi jeklarni. Potreba po kadrih bo v naslednjih letih skoraj gotovo naraščala, saj se obeta menjava generacij, upokojili se bodo delavci, ki so delo v železarni dobili v času množičnega zaposlovanja v sedemdesetih letih. Zaradi upokojitev se bo zamenjala več kot tretjina zaposlenih.

"Tudi jeklo ima dušo"
Med tistimi, ki se bodo kmalu upokojili, pa še ne bo Bernarde Breznik, ki je v Srednji šoli Ravne metalurška tehnica postala konec osemdesetih let. "Tudi jeklo ima dušo in se zelo različno obnaša pri različnih temperaturah in obremenitvah, z majhnimi spremembami v kemijski sestavi dobiš zelo različna jekla. V jeklarski industriji je potrebnega precej več znanja, kot bi si kdo mislil," je med drugim povedala za Večer. Ne skriva, da se v metalurgiji dobro počuti. Tudi ženske v tem poklicu včasih niso bile redkost, v času njenega srednjega šolanja je bilo v razredu deset deklet in dvajset fantov, podobno razmerje je bilo tudi na fakulteti. Breznikova je namreč potem študij nadaljevala in postala univerzitetna diplomirana inženirka metalurgije.
Jurij Berložnik

Vir: Večer KOROŠKA. Dostopno TUKAJ