Siva ekonomija baltiških držav
| 50 odtenkov sive ekonomije
Kadar država z mnogimi zakonskimi in birokratskimi ovirami otežuje poslovanje podjetij lahko del gospodarstva izgine v področje sive ekonomije, kaže poročilo o tem pojavu v Litviji, Latviji, Estoniji, Belorusiji, na Švedskem in Poljskem.
Kako razumemo sivo ekonomijo?
Sivo ekonomijo lahko opredelimo kot gospodarske dejavnosti, ki se izvajajo v neskladju z veljavnimi zakoni z namenom izgobanja plačilu davkov in predpisom. Tega pojava ne smemo dojemati le kot kaznivo dejanje, temveč je potrebno razumeti tudi dejstvo, da gre predvsem za gospodarske dejavnosti, ki ustvarjajo dobiček. V tej luči se uspešen boj proti sivi ekonomije ne kaže v tem, da se jo izkorenini, temveč v tem, da se te ekonomske aktivnosti preselijo v formalno ekonomijo.
Spodbude za sodelovanje v sivi ekonomiji vedno izhajajo iz ekonomskih omejitev, davčne politike ali predpisov. Zato je glavni način za zmanjšanje tega pojava ustvarjanje ugodnega pravnega okolja za izvajanje dejavnosti.
Verjetnost za sodelovanje v sivi ekonomiji je večja, kadar velja prepričanje, da aktivnost ne bo odkrita.
Verjetnost za sodelovanje v sivi ekonomiji je večja, kadar velja prepričanje, da aktivnost ne bo odkrita.
Raziskava med baltskim prebivalstvom
V projekt so vključili podatke iz raziskav med prebivalstvom šestih baltiških držav. Namen raziskave je ocena, kako ljudje dojemajo sivo ekonomijo in dejanske aktivnosti sive ekonomije. Raziskava je pokazala obseg neprijavljenega dela v teh državah. Trije od desetih ljudi v Litvi priznava, da imajo prijatelje
ali sorodnike, ki so bili v preteklem letu vključeni v sivo ekonomijo. V večini primerov gre za ljudi, ki imajo pogodbe za delo, ampak del svoje plače prejemajo v "kuverti", torej del plačila ni prijavljen. V Latviji in na poljskem je ta delež še višji, takšnih ljudi je 36 oziroma 33 odstotkov, v Estoniji je delež 26 odstotkov, na Švedskem pa le 8 odstotkov. Poročilo kaže tudi, da je siva ekonomija najbolj razširjena v gradbeništvu.
ali sorodnike, ki so bili v preteklem letu vključeni v sivo ekonomijo. V večini primerov gre za ljudi, ki imajo pogodbe za delo, ampak del svoje plače prejemajo v "kuverti", torej del plačila ni prijavljen. V Latviji in na poljskem je ta delež še višji, takšnih ljudi je 36 oziroma 33 odstotkov, v Estoniji je delež 26 odstotkov, na Švedskem pa le 8 odstotkov. Poročilo kaže tudi, da je siva ekonomija najbolj razširjena v gradbeništvu. Med vsemi vključenimi državami je v Latviji največ tistih, ki menijo, da je glavni razlog za sivo ekonomijo previsoka obdavčitev (70 odstotkov). Kar ne preseneča, saj davčna obremenitev plačil znaša kar 39 odstotkov.
Sedem od desetih prebivalcev Latvije, ki deluje v sivi ekonomiji, verjame, da je malo možnosti, da jih ujamejo. Za primerjavo, na Švedskem je položaj ravno obraten. Kar šest od desetih ljudi, ki tam deluje v sivi ekonomiji, verjame, da je verjetnost odkritja zelo visoka. Iz tega je možno sklepati, da ni rešitev le v zvišanju kazni, temveč je potrebno povečati možnost, da bodo aktivnosti sive ekonomije odkrite.
Vir: Shadow Economies in the Baltic Sea Region 2015
"Projekt sofinancira Urad Vlade RS za komuniciranje v okviru kampanje 'Vklopi razum – zahtevaj račun!', katere namen je ozaveščanje javnosti o negativnih posledicah sive ekonomije."
KDO SMO IN KAJ POČNEMO?
N E F I K S
Poslanstvo zavoda je mladim in mladinskim organizacijam zagotavljati ustrezno strokovno podporo pri beleženju in evidentiranju neformalnega izobraževanja in učinkov mladinskega dela z namenom njegovega priznanja v širši družbi. Nadalje je namen zavoda mladim pomagati pri kariernem razvoju, zaposlovanju in aktivnem državljanstvu ter zagotavljati pomoč in podporo pri organizacijskem in drugem razvoju mladinskih in nevladnih organizacij.
Zavod Nefiks
+386 
