Rusko podeželje definirajo značilni vzorci socialne razslojitve, v katerih je položaj posameznika odvisen ne od njegovega dohodka temveč od njegovega vpliva in položaja v družbi ter članstva v določenih klanih in združenjih. Tako se v času, ko so mnogi Rusi v večjih mestih v negotovosti, kako bodo sankcije in krizni ukrepi vplivali na njihov ekonomski položaj, Rusi na podeželju "uživajo" v stabilni in samoorganizirani ureditvi.
Življenje v senci donosnejše
Po ugotovitvah Simona Kordonskyja iz Visoke ekonomske šole, naj bi bila uradna ocena ruske sive ekonomije okoli 40 odstotkov BDP-ja, dejansko pa naj bi bila številka precej višja. Država stoji na zelo trdnih temeljih gospodarstva v senci oziroma ekonomije, ki deluje po svojih zakonih, saj uradno za državo sploh ne obstaja.
Med pomembne udeležence v sivi ekonomiji sodijo tudi tisti, ki uradno nimajo zaposlitve, se pogosto selijo iz kraja v kraj in ne plačujejo davkov. Nekateri od njih živijo v tako imenovanem naravnem oziroma samooskrbnem gospodarstvu, spet drugi so del črnega trga, kjer proizvajajo in prodajajo izdelke onstran zakonov in državne ureditve.
Skoraj tretjina ljudi na podeželjev živi od vodnih in gozdnih virov, ki pa jih država ne nadzira. Nekateri prijavijo del tega, kar proizvedejo, vendar je njihov prihodek ponavadi dvakrat ali celo večkrat večji od prijavljenega.
Na nek način Rusijo tvorita dve državi, ugotavljajo ekonomisti, prva je vidna, druga je nevidna. Prva je v težavah zaradi mnogih sankcij, ki so posledica ekonomske krize, druga pa nemoteno deluje, sicer ne prispeva ničesar k dobrobiti oziroma napredki prve, vendar jo ohranja na površju in preprečuje še večji zlom v gospodarstvu.
Vir: EuroMaidan
"Projekt sofinancira Urad Vlade RS za komuniciranje v okviru kampanje 'Vklopi razum – zahtevaj račun!', katere namen je ozaveščanje javnosti o negativnih posledicah sive ekonomije."
