fbpx
Gospodarstvo samozaposlenih

| 50 odtenkov sive ekonomije

Konec aprila je Velika Britanija objavila ne preveč spodbudbne podatke na področju trga dela. Brezposelnost se je prvič po sedmih mesecih zvišala, in sicer za 21.000 na 1,7 milijona. (5,1 %). Podatki pod površjem razkrivajo nekatere gospodarske težav
 
Negotovost na trgu dela
euro-1130696 640Tudi v VB so se zaposleni po letu 2008 soočili z negotovostjo in nižanjem plač. Zvišalo se je število bolj fleksibilnih delovnih razmerij, kot je delo s krajšim delovnim časom ipd. Povečalo se je tudi število samozaposlenih. Uradni podatki kažejo, da je kar 15 odstotkov britanske delovne sile samozaposlene (4,63 milijonov). Ta oblika zaposlitve je najpogostejša v gradbeništvu, socialnem varstvu, dostavi, taksi službah in svetovanju.
 
 
Slabo stanje samozaposlitev
Britanska vlada je pred kratkim naročila neodvisno revizijo samozaposlitev (Deane Report). Podatki kažejo, da je eden od sedmih Britancev samozaposlen, vendar se izkušnje samozaposlenih med sabo zelo razlikujejo. Izkušnja samozaposlene mama, ki ima varstvo otrok in zaposlenega moža, je precej drugačna od samozaposlene čistilke, ki je mama samohranilka.
 
 
Samozaposleni v povprečju zaslužijo manj kot ostali zaposleni, imajo tudi slabši dostop do usposabljanja in pokojninskega varstva. Prav tako niso vključeni v z zakonodajo določeno minimalno plačilo.
 
 
Podatki kažejo, da je zaslužek samozaposlenih v obdobju 2012-13 v primerjavi z 2008-09 upadel za 22 odstotkov na 271 evrov na teden. Povprečen dohodek iz samozaposlitevv 2012-13 je bil 14.448 evrov na leto, medtem ko je povprečen dohodek zaposlenih 652 evrov na teden oziroma 33.947 evrov letno.
 
 
Samozaposlitev namesto zaposlitev
Samozaposlitev je tudi oblika zaposlitve, ki delodajalcu omogoča, da se izogne plačilu nekaterih prispevkov in dajatev. Samozaposleni niso upravičeni do bolniškega dopusta in regresa. Mnogi podjetniki se vse bolj poslužujejo tovrstnih namesto tradicionalnih oblik zaposlitev, saj imajo tako večji nadzor in moč nad temi delavci in posledično tudi večji profit.
 
 
Uber gospodarstvo
Ta oblika sive ekonomije posega v različne sektorje, kot so nafta in plin, pa tudi prevozništvo in taksi službe ter mnoge službe, ki jih omogoča razvoj spletnih tehnologij. Vse pogostejše so aplikacije za taksi na zahtevo, kot je Uber, spletni outsourcing vsakdanjih del - TaskRabbit, platforma za freelancerje - Upwork ipd. S tem so se povečale možnosti za priložnostna dela, ki privlačijo tako nizko kot visoko izobražene ljudi.
Uber je dober primer, kako je samozaposlitev postala sporna oblika zaposlitve. V VB obstaja več kot 30.000 Uber voznikov, ki so kategorizirani kot samozaposleni partnerji. Sindikat GMB, ki zajema številne industrije, si prizadeva, da bi se Uber voznike upoštevalo kot tradicionalno zaposlene, kar se tiče zahtev po minimalni plači in socialni varnosti. Tako kot so v Kalifornji v ZDA že lani odločili, da so Uber vozniki opredeljeni kot zaposleni in ne kot neodvisni izvajalci. Obstajajo torej težnje po boljši ureditvi teh vse pogostejših oblik zaposlitev, kljub temu pa se še vedno večina sindikatov ukvarja z tradicionalnimi oblikami zaposlitev.
 
 
Država se bo morala začeti ukvarjati s vse pogostejšimi in raznolikimi oblikami samozaposlitev, če bo želela ohranjati kakovostna delovna mesta, pravice, ki izhajajo iz delovnih razmerij in zmanjšati davčne primanjkljaj, ki je posledica sive ekonomije.

Vir: The conversation

"Projekt sofinancira Urad Vlade RS za komuniciranje v okviru kampanje 'Vklopi razum – zahtevaj račun!', katere namen je ozaveščanje javnosti o negativnih posledicah sive ekonomije."

logo 50 odtenkov sive ekonomije

 
 

KDO SMO IN KAJ POČNEMO?

N E F I K S

Poslanstvo zavoda je mladim in mladinskim organizacijam zagotavljati ustrezno strokovno podporo pri beleženju in evidentiranju neformalnega izobraževanja in učinkov mladinskega dela z namenom njegovega priznanja v širši družbi. Nadalje je namen zavoda mladim pomagati pri kariernem razvoju, zaposlovanju in aktivnem državljanstvu ter zagotavljati pomoč in podporo pri organizacijskem in drugem razvoju mladinskih in nevladnih organizacij.

   Zavod Nefiks
            Ob dolenjski železnici 12
            1000 Ljubljana

  nefiks@nefiks.si

    +386 40 698 915

URADNE URE

PON-PET → 9:00-17:00