Spodbude za zmanjševanje sive ekonomije
| 50 odtenkov sive ekonomije
Friedrich Schneider je ekonomist in vodilni strokovnjak na področju sive ekonomije. Opravil je obširno raziskavo tega pojava v razvitih in razvijajočih državah. Na tem mestu objavljamo intervju, ki je nastal v luči grške krize in visokega deleža sive ekonomije v tej državi.
V kolikšni meri lahko primerjamo sivo ekonomijo v razvitih državah s sivo ekonomijo držav v razvoju?
Schneider: Siva ekonomija v Nemčiji, Veliki Britaniji in Franciji je odraž preobremenjenih regulacij, visoke obdavčitve in visokih stroškov dela 
in visokih obremenitev manjših delodajalcev. Na primer, imamo zelo natančne predpise, ki določajo mizarju, kaj lahko dela in česa ne sme. Imamo visoke davčne obremenitve, ki pogosto podvojijo stroške dela. Takšne pogoje opazimo večinoma le v visoko razvitih državah OECD.
V Aziji in Afriki pa je siva ekonomija nekakšno vzporedno gospodarstvo, ki je posledica slabega vodenja države, korupcije, visoke brezposelnosti in visokega deleža kmetijskega sektorja. Kmetijski sektor pogosto poteka izven uradnih evidenc nekaterih držav v Afriki in Latinski Ameriki. To odražajo tudi visoki deleži sive ekonomije (30-50 % BDP-ja).
Kateri so neželeni učinki sive ekonomije?
Posledice naraščajoče sive ekonomije so občutne. Ali siva ekonomija doprinese k blaginji države, če se giblje med 10 in 20 odstotki BDP-ja? Rekel bi, da v glavnem je. Ljudje zaslužijo dodaten prihodek, ki se večinoma porabi v formalni ekonomiji, njihov standard pa je višji. Kdo pa so poraženci sive ekonomije? Veliki poraženci so država, davčni organi in organi socialne varnosti, ki izgubijo prispevke. Tako se znajdemo v začaranem krogu, kjer se povečajo davki in prispevki za socialno varnost, kar izzove povečanje dejavnosti v sivi ekonomiji. To se zelo pogosto dogaja v državah v razvoju, kjer ocenjujejo sivo ekonomijo na 20 - 30 odstotkov BDP-ja.
Ko govorimo o državah v razvoju moramo upoštevati tudi posledice sive ekonomije za mikro-podjetja: nepoštena oziroma nelojalna konkurenca ter malo ali nič možnosti za razvoj.
Kateri ukrepi so se izkazali za najbolj učinkovite pri zmanjšanju sive ekonomije?
Najbolj učinkoviti so ciljno naravnani ukrepi in politike. Če postane delo v formalni ekonomiji bolj privlačno kot delo v sivi ekonomiji, bodo ljudje izbrali legalno delo. Obstajajo številni ukrepi, ki so se izkazali za zelo učinkovite. Eden od njih je oprostitev davka na dodano vrednost za delovno intenzivna dela za določen čas. V večini držav potem to delo postane cenejše za 15-20 odstotkov, kar naredi to obliko dela veliko bolj privlačno.
Uspešen je tudi nemški ukrep imenovan "mini služba", kamor se lahko vključi vsakdo, plačujejo pa se le nekateri prispevki. Oblika dela je zelo učinkovita za zagotavljanje socialne varnosti. V Nemčiji se na račun tega ukrepa siva ekonomija zmanjšala za 20 milijard evrov.
Dejavnosti sive ekonomije so večinoma plačane z gotovino. Če postane plačevanje z kreditno ali plačilno kartico, sodelovanje v sivi ekonomiji postane stroškovno manj ugodnejše. Ustvarjanje spodbud za elektronsko plačevanje bi lahko zmanjšalo delež sive ekonomije za 3-5 odstotkov.
Vir: MasterCard Center for Inclusive Growth
"Projekt sofinancira Urad Vlade RS za komuniciranje v okviru kampanje 'Vklopi razum – zahtevaj račun!', katere namen je ozaveščanje javnosti o negativnih posledicah sive ekonomije."
KDO SMO IN KAJ POČNEMO?
N E F I K S
Poslanstvo zavoda je mladim in mladinskim organizacijam zagotavljati ustrezno strokovno podporo pri beleženju in evidentiranju neformalnega izobraževanja in učinkov mladinskega dela z namenom njegovega priznanja v širši družbi. Nadalje je namen zavoda mladim pomagati pri kariernem razvoju, zaposlovanju in aktivnem državljanstvu ter zagotavljati pomoč in podporo pri organizacijskem in drugem razvoju mladinskih in nevladnih organizacij.
Zavod Nefiks
+386 
