Nova raziskava je raziskovala vlogo sive ekonomije v 64 državah v času ekonomske krize. Osredotoča se predvsem na vpliv neformalne ekonomije, utaje davkov, na kreditni položaj države.
Pokazalo se je, da ima utaja davkov negativne učinke na kreditno oceno države in stroške kreditiranja ne glede na gospodarsko razvitost posamezne države.
Obrestne mere po državah
Države, kot so Švica, ZDA, Luksemburg, Avstrija in Japonska, beležijo najnižjo stopnjo sive ekonomije (med 8 in 11 odstotki BDP-ja). Te država imajo tudi nižje stroške kreditiranja (pod 4 odstotki). V državah, kot so Panama, Peru, Urugvaj, Honduras in Šri Lanka, kjer je kar polovica gospodarstva v območju sive ekonomije, pa imajo precej višje stroške kreditiranja (med 7 in 10 odstotki). Velika Britanija pa beleži sivo ekonomijo v višini 12,4 % BDP-ja, njena obrestna mera pa znaša 4,5 %.
Kaže se tudi velika razlika med razvitimi državami. Države OECD z najvišjim deležem sive ekonomije so Grčija (26,86 %), Italija (26,96 %), Portugalska (23,12 %) in Španija (22,38 %), te so se soočale tudi z največjimi težavami v času krize.
Avtorji raziskave menijo, da bi zmanjšanje obsega davčnih utaj verjetno sprostilo tudi kreditno tveganje in stroške najemov posojil. Študija je pomemba tudi zato, ker jasno pokaže vpliv sive ekonomije na gospodarsko aktivnost in rast.
Vir: PHYS.ORG
"Projekt sofinancira Urad Vlade RS za komuniciranje v okviru kampanje 'Vklopi razum – zahtevaj račun!', katere namen je ozaveščanje javnosti o negativnih posledicah sive ekonomije."
