Nefiks
Sreda, 20 Junij 2018

Boj proti prekarnosti - intervju z Borutom Brezarjem iz Gibanja za dostojno delo

V sklopu projekta S smehom nad prekarno delo, smo opravili intervju z Borutom Brezarjem iz Gibanja za dostojno delo. V prvem delu intervjuja boste lahko prebrali kaj je namen Gibanja za prekarno delo in kako vse vam lahko pomagajo.

Nekaj kratkega o tebi, ...
Čeprav sem zaposlen, se še vedno vsaj delno počutim kot študent, saj zaključujem magistrski študij zgodovine. Vsekakor pa je trenutno večina mojega časa usmerjena v naslavljanje problematike prekarnosti preko Gibanja za dostojno delo in socialno družbo ter Sindikata prekarcev.

Kaj je namen Gibanje za dostojno delo in v kakšnih primerih se posamezniki lahko obrnejo na vas?
Gibanje je nastalo za namene kampanje proti malemu delu leta 2011. Od takrat se je profiliralo v eno od prvih organizacij, ki se resno in kontinuirano ukvarja s prekarnim delom. Naš namen je pravzaprav samoukinitev – ko bomo dosegli, da prekarnost v Sloveniji ne bo več problem, bomo z velikim veseljem društvo zaprli, saj bomo dosegli svoj glavni cilj. V grobem delujemo na dveh področjih. Prvo področje je ozaveščanje o problematiki – pišemo članke, javna pisma in komentarje, organiziramo posvete, okrogle mize in predavanja in pritiskamo na oblastnike. Drugo področje je nekoliko bolj terensko, saj nudimo pravno pomoč prekarcem, iz našega delovanja pa je izšel tudi Sindikat prekarcev, ki je začel povezovati prekarce v kolektiv, ki se zoperstavlja svojim izkoriščevalcem in bori za boljše pogoje dela prekarnih delavcev. V zadnjih mesecih pa smo zagnali še en projekt: povezovanje prekarnih delavcev v zadruge. Na nas se v glavnem obračajo prekarci, ki imajo težave – bodisi potrebujejo pogovor, bodisi potrebujejo pravni nasvet. Sicer smo pa zelo odprta družba in sprejmemo vsakogar, še posebej pa smo veseli aktivistov, ki se nam želijo pridružiti. Skupinska slika zbor članov gibanja za dostojno delo marec 2018
Kako lahko pomagate?
Gibanje za dostojno deloGibanje nudi brezplačno pravno pomoč svojim članom, za resnejše primere, ko pa je potrebno zastopanje na sodišču, pa peljemo postopek preko Sindikata prekarcev. Organiziramo tudi večje akcije, ko potrebuje pomoč večje število delavcev – takrat vključimo tudi medije in na ta način pritisnemo na delodajalce. Preko Sindikata prekarcev nudimo tudi storitve, ki jih sicer sindikati ne pokrivajo: računovodske storitve za samozaposlene, pomoč pri izvršbah v primeru plačilne nediscipline, vpogled v plačilno sposobnost naročnikov ipd. Moramo namreč razumeti, da prekarno delo ne pokriva le delovnega prava, ampak so problemi, katere imajo prekarci, velikokrat vezani na gospodarsko ali celo kazensko pravo. Načeloma pa je vse odvisno od pripravljenosti delavca za izboljšanje lastnega položaja in položaja svojih kolegov. Gibanje, Sindikat prekarcev ali sindikati na splošno so lahko borbeni toliko, kolikor so za borbo pripravljeni prekarci sami. Kako naj namreč pomagamo nekomu, ki ni pripravljen priti niti na protest, ki se organizira zanj? Kje smo potem šele pri postavljanju zahtev svojemu delodajalcu ali da bi sprožili postopek na sodišču, zaupali zgodbo medijem. Pomemben del našega dela je torej tudi spodbujanje in motiviranje prekarcev, da javno spregovorijo in da se postavijo zase.

Kaj vse štejemo pod prekarno delo?
Prekarno delo lahko opredelimo na več načinov. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti na primer rado uporablja ozko definicijo – prekarne oblike dela so za njih tiste, pri katerih gre za kršitev zakonodaje v primeru prikritih delovnih razmerjih. To pomeni, da se delo nezakonito opravlja preko pogodb civilnega prava (npr. s.p.-ja, študentske napotnice, avtorske pogodbe ipd.), saj so izpolnjeni vsi elementi delovnega razmerja, torej se delavec prostovoljno vključi v delovni proces delodajalca, delo se opravlja pod navodili in nadzorom delodajalca, delo se opravlja osebno in za plačilo ter traja daljše obdobje. Ta opredelitev prekarnega dela je preozka, ker prekarni delavci lahko opravljajo delo tudi takrat, ko elementi delovnega razmerja niso prisotni. Kaj je prekarno deloNajbolj razširjena in splošna razlaga prekarnega dela je, da so prekarni delavci tisti, ki opravljajo delo preko svojega s. p.-ja, avtorskih ali podjemnih pogodb, študentskih napotnic, osebnega dopolnilnega dela, agencij za posredovanje dela, v nekaterih primerih pa tudi pogodba za določen čas in pogodba s skrajšanim delovnim časom. Ti delavci imajo v primerjavi z redno zaposlenimi (sploh redno zaposlenimi za nedoločen čas) manj delavskih pravic. Vendar pa ne moremo preprosto vsakega samozaposlenega že enačiti s prekarnim delavcem (prav tako imajo mnoge pogodbe za nedoločen čas tudi elemente prekarnosti), zato potrebujemo nekoliko drugačno opredelitev z opisovanjem življenjskega položaja prekarcev. Prekarni delavci si težko predstavljajo, če bodo na dolgi rok obdržali tisto zaposlitev, v kateri so, zato tudi težje načrtujejo lastno prihodnost. Pogosto na primer težko načrtujejo družino. Ideološki diskurz jih prepričuje, da je njihova usoda odvisna od njihovega lastnega angažmaja in truda, ampak so v resnici popolnoma vrženi v strukturno brezposelnost in brutalni boj za preživetje na trgu, kjer ni važno, če kot prekarci tekmujejo proti drugim prekarcem ali tekmujejo z velikimi mednarodnimi korporacijami – formalno je njihov status podoben, saj so vsi »podjetja«. Prekarni delavci so velikokrat tudi iskreno prepričani, da so podjetje, čeprav imajo zelo malo ali praktično nič manevrskega prostora za podjetništvo. Mogoče se delo od doma in fleksibilni delovni čas kažeta kot prednost, vendar se navadno spremenita v celodnevne delovnike, delo čez vikende in praznike ali celo delo na dopustu. Dopust in bolniška velikokrat razumejo kot luksuz, ki si ga težko privoščijo, saj v času odsotnosti ne bi dobili plačila in bi izgubljali stranke. Njihovo plačilo je močno odvisno od tržnih nihanj. Če jim gre en mesec dobro, ni nobene garancije, da naslednji mesec ne bodo životarili. Prekarnost torej za nas ni le pravna oblika, preko katere nekdo opravlja delo, ampak je nov način življenja za vedno večji del populacije.
Drugi del intervjuja, v katerem boste lahko prebrali v katerih panogah se v Sloveniji največ srečujemo s prekarnim delom, kakšne so njegove negativne posledice ter kateri ukrepi države bi bili potrebni za omejevanje posledic prekarnega dela, boste lahko prebrali čez teden dni. 
***
Pasica s smehom nad prekarno delo