fbpx
(Ne)tipični dijaški lajf

| Življenje z lučko

Zbujanje ob 5.30, vsakodnevna vožnja z vlakom, prepolni avtobusi, sedenje v učilnici, matematika, angleščina, filozofija, odštevanje minut, učenje, razmišljanje o vsem in hkrati o ničemer, premalo spanja,…
Če želim pisati o vsem kaj je skrito v življenju, moram najprej povedati nekaj več o sebi in o tem kako je biti dijak. V zadnjih štirih letih življenja se mi je marsikaj zgodilo. Spremenila sem okolje, ko sem s petnajstimi leti začela obiskovati srednjo šolo. Spoznala sem nove prijatelje, ki me spremljajo še danes. Odrastla sem, spremenila svoj način razmišljanja, začela razmišljati o faksu in vsem ostalim kar spada zraven. Seveda pa se je spremenil tudi način kako gledam na življenje in vsakodnevna rutina.

Za začetek naj povem, da definitivno nisem jutranji človek in sovražim zgodnje vstajanje, zato mi ponedeljki, torki in četrtki niso všeč, saj takrat pouk začenjam ob 7.10 in se moram vstat 5.30. V šolo se vozim z vlakom, kjer se vsako jutro srečam s kopico ljudi, ki tako kot jaz zahajajo v šole, službe ali kam drugam.  Mestni avtobusi so polni, zato do šole največkrat odcapljam kar peš. Večino dni končam ob 13.20, kar pomeni, da v šoli povprečno porabim sedem ur, kar je precej podobno vsem dijakom. Ne maram matematike, vendar obožujem slovenščino. Ko sem bila majhna sem prebrala ogromno knjig in od nekdaj sanjarila, da bom pisateljica. Pouk si krajšam s kramljanjem o marsičem, saj večino časa sedenje v šolski klopi pri meni ni najbolj priljubljeno in tako raje sanjarim o vsem drugem. Po končanem pouku se zmeraj najde nekaj kar mi napolni popoldanski urnik. Trenutno se aktivno trudim za pridobitev vozniškega izpita. Druge dni se učim ali sem na gledaliških vajah. Te imam ob torkih in so velikokrat razlog, da se ob torkih sploh vstanem iz postelje. Večere tako kot skoraj vsi najstniki preživim ob računalniku ali prebiram kakšno knjigo. Kot sem že omenila sem od zmeraj rada brala in točno to me marsikdaj obdrži budno predolgo in zjutraj si želim, da bi lahko v postelji ostala dlje in čeprav vsakič rečem, da bom šla prej spat se mi pogosto zgodi, da se ponovno prepozno odpravim v posteljo.
Moj najljubši dan v tednu je petek. Morda zato, ker je to dan, ki odpira vikend ali pa morda zato, ker imamo po pouku plesne vaje za maturantski ples, katerega se bolj ali manj zelo veselim. Ampak, če sem odkrita je to moj priljubljen dan zato, ker se zavedam, da lahko grem pozno spat in se v soboto ne rabim zbudit zgodaj. Čez vikend si nerada planiram veliko stvari, ker jih običajno prebijem v postelji, kjer nabiram energijo med domačimi in prijatelji s katerimi se čez vikend ogromno družim in hkrati jokam, ker se ponedeljek približuje s svetlobno hitrostjo.
Tako izgleda tipično življenje ne tako tipične dijakinje. Če dobro pomislim dijaška leta niso tako slaba, ampak bom čar le teh verjetno začela ceniti šele, ko bodo že mimo in jih bom komaj takrat imenovala: ˝najlepša leta.˝

Netipicni dijaski lajf


KDO SMO IN KAJ POČNEMO?

N E F I K S

Poslanstvo zavoda je mladim in mladinskim organizacijam zagotavljati ustrezno strokovno podporo pri beleženju in evidentiranju neformalnega izobraževanja in učinkov mladinskega dela z namenom njegovega priznanja v širši družbi. Nadalje je namen zavoda mladim pomagati pri kariernem razvoju, zaposlovanju in aktivnem državljanstvu ter zagotavljati pomoč in podporo pri organizacijskem in drugem razvoju mladinskih in nevladnih organizacij.

   Zavod Nefiks
            Ob dolenjski železnici 12
            1000 Ljubljana

  nefiks@nefiks.si

    +386 40 698 915

URADNE URE

Pisarna: PON-PET → 10:00-13:00
Telefon: PON-PET → 9:00-16:00