Nefiks
Sreda, 13 November 2019

ikonca f ikonca y ikonca i ikonca t

 

 

Kako delodajalci vidijo kompetence pridobljene v mladinskem delu

V torek, 29. oktobra 2019, je potekalo usposabljanje Kako delodajalci vidijo kompetence pridobljene v mladinskem delu.

Z nami je bila Maruša Goršak, pedagoginja/andragoginja z raznoliki izkušnjami na področju karierne orientacije, razvoja kadrov in izobraževanja.

Zadnje dve leti deluje kot karierna svetovalka na e-Študentskem servisu, kjer izvaja individualna svetovanja in delavnice na temo načrtovanja kariere za mlade, starše in druge svetovalce, ob tem pa sodeluje v kadrovskih in razvojnih projektih podjetja. Pred tem je več let delala v kadrovsko-izobraževalnem podjetju Kadis, kjer je sodelovala v projektih razvoja kadrov (ocenjevalni center, profiliranje, kompetenčni modeli), koordinirala mednarodne projekte ter izvajala različne delavnice za razvoj mehkih veščin in bodoče podjetnike.

Dobro pozna trg dela, pričakovanja delodajalcev in selekcijski postopek na eni strani ter izzive iskanja zaposlitve na drugi. Pri svojem delu se redno srečuje in povezuje z različnimi inštitucijami in podjetji, je tudi predsednica Društva za karierno orientacijo Slovenije. Udeleženci jo opisujejo kot dostopno in energično predavateljico, ki dela s srcem in zna teorijo povezati s praktičnimi primeri, in v temu duhu je potekal naš pogovor.

2019 pogovor z delodajalci 450px

Preleteli smo teme kot so katere kompetence so pomembne, kako jih razvijati, študentsko delo, kako delodajalci vidijo kompetence pridobljene v formalnih in neformalnih izobraževanjih, zakaj formalno izobraževanje danes ni več dovolj za konkurenčnost na trgu dela in nekaj splošnih nasvetov trenutnim in bodočim študentom.

Veliko delodajalcev pričakuje in ceni prenosljive kompetence, ki jih lahko pridobiš s hobiji in obšolskimi dejavnostmi kot so:
  • medkulturnost,
  • interdisciplinarnost,
  • kreativnost,
  • zmožnost sodelovanja in timskega dela,
  • zmožnost reševanja problemov,
  • kompetenca informacijsko-komunikacijskih tehnologij in
  • organiziranost.
Na primer, pri prostovoljnem delu organizacije Kariernega dne lahko oseba razvija kompetence kot so komunikacija, iskanje rešitev, organiziranost, zmožnost sodelovanja in druge.
Najboljše je iskati študentska dela v smeri, kjer želiš iskati tudi zaposlitev ali s smerjo študija. To je bolj pomembno v kasnejših letnikih študija, v zgodnejših letnikih je širina delovnih izkušenj bolj koristna, saj predstavlja stik z delom in priložnost preizkušanja dela.
Bolj kot vrsta izkušenj, je pomembna sposobnost izločevanja ključnih kompetenc, ki si jih s tem delovnim mestom razvijal.
Medtem ko privatni sektor bolj ceni razvite kompetence, pa vladni in nevladni sektor pogosto za kriterij določata specifično število let izkušenj, ne glede na razvitost kompetenc.
Če študent sumi zlorabo ali kršenje delovnih pogojev s strani delodajalca, se lahko obrne na študentski servis, ki predstavlja vmesni člen med študenti in delodajalci.

Pogovor je vodil Žiga Mlakar.

***

MJU logo