Za pasivni stil komuniciranja je značilno neizražanje svojega mnenja, potreb in čustev. Oseba, ki se vede pasivno ne prevzema odgovornosti za svoje vedenje in drugim pusti, da se odločajo namesto nje. Posameznik se opravičuje in s tem izogiba konfliktu, ima nizek ton glasu in se umika očesnemu stiku. Pasivni stil komunikacije se prepozna v izrazih, kot so: ''Ne vem, ti se odloči'', ''Mi je vseeno'', ''Karkoli je tebi v redu''.

Pasivno-agresiven stil komunikacije v odnosih le-te vodi v slepo ulico. Posameznik navzven deluje pasivno, a v sebi čuti jezo, pri čemer izraz na obrazu teh realnih čustev ne odraža (na primer se smeji, ko je jezen). Oseba je sarkastična in navzven lahko deluje kooperativno, a neko nalogo namenoma ovira.

Za agresivno komuniciranje je značilno, da posameznik skuša prevladati nad drugimi, jih kritizira in napada. Je impulzivna, glasna, dominantna in hkrati slab poslušalec. Agresivni stil komunikacije se prepozna v izrazih kot so: ''To je tvoja krivda'', ''Tako sem se odločil''.

Še zadnji, asertivni stil komunikacije pa vodi v dobre odnose, ali vsaj ''shajanje'' posameznikov. Pri tem načinu komunikacije posameznik jasno izrazi svoje mnenje, potrebe in čustva. Do sogovorcev je spoštljiv in z njimi jasno komunicira. Je dober poslušalec, v pogovoru ne prekinja ostalih, drži dober očesni stik in samozavestno držo, ter poskrbi zase in za svoje potrebe.

❗❗ Naloga zate ❗❗

V istem dnevu lahko glede na situacijo ali osebo s katero komuniciramo, uporabimo različne stile komuniciranja. Si morda med branjem opisov ugotovil, kateri stil komunikacije uporabljaš bolj pogosto kakor ostale? Kako pa največkrat komuniciraš v stresnih situacijah?

Le z zadnjim – asertivnim stilom komunikacije – lahko gradimo zdrave odnose, pokažemo samozavest in hkrati spoštovanje do drugih. Asertivna komunikacija je sproščena, odprta, jasna, proaktivna in predstavlja osnovo za vse dobre in dolgoročne odnose. Na drugi strani z agresivno, pasivno ali pasivno-agresivno komunikacijo odnose rušimo in se oddaljujemo od želenih rezultatov.

Kaj pa ti, se vedeš asertivno?

Odgovori na spodnja vprašanja in se prepričaj.

• Ali težko izrazite svoje mnenje?
• Ali težko rečete “NE” oziroma imate ob tem občutke krivde?
• Ste pogosto zaskrbljeni, kaj drugi mislijo o vas?
• Ali pogosto zardite, ko vas nekdo pohvali?
• Pustite drugim, da se odločajo namesto vas?
• Se počutite izčrpani in kot žrtev okoliščin?

Če ste na vsaj dve vprašanji odgovorili z DA, pomeni da se ne znate postaviti zase in da je vaše vedenje neasertivno.

Dobra novica pa je, da je asertivna komunikacija sestavljena iz veščin, ki se jih lahko priučite. Asertivnega načina komuniciranja se lahko naučimo na treningih, seminarjih, v psihoterapevtskem procesu, z branjem ustrezne literature in tudi z opazovanjem samozavestnih ljudi v naši okolici. Asertivnost povečamo že s tem, da krepimo svojo samozavest in si tako povečamo zaupanje vase, ter v odnosih izhajamo iz pozicije »Jaz sem v redu, ti si v redu«.

Viri:
- Asertivna komunikacija v prodaji
- Stili komuniciranja
- Test asertivnosti
- Slika: Unsplash