»Enakost spolov v znanosti zame pomeni to, da imajo ženske in moški enake možnosti slediti svojim sanjam in ciljem. Hkrati pa enakovredno odločajo o najpomembnejših postopkih in merilih pri upravljanju ter vodenju raziskav. Zato je treba kritično preveriti merila odličnosti v znanosti, povečati zastopanost žensk v telesih, ki odločajo o vrednotenju in o financiranju raziskav, ter okrepiti odgovornost vseh – žensk in moških – za njihove odločitve. In pomembno je, da miselnost o enakih možnostih žensk in moških približamo otrokom od malih nog,«

razlaga prof. dr. Alenka Malej, predsednica Nacionalnega obora programa L’ORÉAL – UNESCO »Za ženske v znanosti« in nekdanja dolgoletna vodja Morske biološke postaje v Piranu.

Ravno naslavljanju omenjenih izzivov je namenjen mednarodni dan žensk in deklet v znanosti. Ta promovira udeležbo žensk in deklet v znanosti ter doseganje enakopravnih možnosti žensk znotraj znanstvene skupnosti. Čeprav se delež žensk v raziskovalni dejavnosti v zadnjih letih veča, je namreč pot do enakopravnosti še vedno dolga. Po svetu je žensk znanstvenic le 29,3 %, na ravni Evropske unije 41 %, v Sloveniji pa je po zadnji dostopni podatki Statističnega urada RS delež žensk v raziskovalni dejavnosti za leto 2016 znašal precej pod EU povprečjem, le 34,5 %.*

Zato so programi, kot je L’ORÉAL – UNESCO »Za ženske v znanosti«, še vedno ključnega pomena pri podpiranju žensk v znanosti in promociji njihovih dosežkov. »Pomen štipendij »Za ženske v znanosti« vidim predvsem v tem, da dajejo mladim raziskovalkam na začetku znanstvene poti spodbudo in potrditev. Dajejo jim priznanje za odlično delo in motivacijo v kritičnem obdobju, ko se še odločajo o svoji profesionalni karieri,« razlaga prof. dr. Alenka Malej. Dr. Špela Trafela, štipendistka programa leta 2020, danes na Inštitutu Jožef Štefan raziskuje senzorske platforme in materiale. Ti omogočajo hitro odkrivanje številnih patogenov mikroorganizmov, vključno s SARS-CoV-2. Dr. Trafela pravi, da je program odlična priložnost za promocijo žensk v znanosti kot tudi same znanosti:

»Program ne predstavlja samo finančne podpore mladim raziskovalkam, ampak spodbuja izboljšanje njihovega položaja v znanosti. Tako jih vzpodbudi, da vztrajajo na svoji znanstveni poti. Kot nagrajenki mi je bilo omogočeno, da je moje raziskovalno delo veliko bolj prepoznavno tako na področju znanosti kot v širši družbi. S štipendijo sem dobila dodatno potrditev, da delam dobro, vplivala pa je tudi pri odločitvi, da po končanem doktorskem študiju ostanem v znanosti.«

V Sloveniji so v študijskem letu 2019/2020 na doktorskem študiju celo prevladovale ženske (54 %). Tako jih veliko doktorira, postanejo asistentke, docentke, potem pa se njihovo napredovanje upočasni ali ustavi.

»Izrazito uveljavljanje kvantitativnih meril pri napredovanju, pridobivanju projektov in tudi podeljevanju različnih nagrad postavlja ženske v slabši položaj. Te zlasti v začetnih fazah kariere, po svojem izboru ali pa zaradi pritiskov okolja, vsaj začasno na prvo mesto postavijo družino. Zato teže zadostijo zahtevam po številu pomembnih objav,« opisuje prof. dr. Malej in dodaja: »Doktorski študij sem končala pred skoraj štiridesetimi leti. Od tedaj se je v naši družbi spremenilo marsikaj. Kot najpomembnejšo razliko vidim večjo vpetost slovenske znanosti v svetovno. Mladi imajo danes odprte možnosti za stike s tujimi znanstveniki, sodelujejo pri raziskavah, ki potekajo v vodilnih inštitutih na njihovem področju, imajo dostop do tuje literature … Te možnosti so bile v preteklosti močno omejene, za ženske pa še toliko bolj. Danes se razkorak med ženskami in moškimi najbolj razkriva pri zasedanju ključnih pozicij v znanosti in pri družbenem ugledu.«

Doc. dr. Mirijam Vrabec, ena od prvih dveh štipendistk programa v Sloveniji, danes, poleg zaposlitve na Naravoslovnotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, vodi tudi Ocenjevalno skupino programa »Za ženske v znanosti«. Opaža, da se je položaj žensk v znanosti od njenega prejetja štipendije spremenil: »Več se govori o tej problematiki, zdi se mi tudi, da se več ljudi zaveda dejstva, da je na področju znanosti delež žensk premajhen. Še posebej na višjih, vodilnih položajih v znanosti.« Sama misli, da so na njenem področju naravoslovja ženske v znanosti enakopravne, a glavni problem je v tem, da so številčno premalo zastopane: »Tretjina ni zadosti, da bi lahko tvorno prispevale pri implementaciji našega intelektualnega potenciala in tako ne moremo dovolj doprinesti k razvoju znanosti. Izgubimo pa vsi.«

Z Abecedo znanosti do ozaveščanja o dosežkih žensk v znanosti
V 15-letih izvajanja nacionalnega programa »Za ženske v znanosti« so prejeli več kot 360 prijav na štipendijo in za njihovo znanstveno odličnost nagradili že 40 izvrstnih mladih raziskovalk, še dve sta sodelovali tudi v mednarodnem programu štipendij For Women in Science (danes International Rising Talents). Dosedanjim nagrajenkam, od katerih je večina raziskovala na področjih biologije, farmacije in biokemije, se bodo predvidoma junija letos pridružile tri nove štipendistke, mlade raziskovalke v zadnjem letu doktorskega študija naravoslovnih znanosti, biotehnike ali medicine, ki bodo prejele vsaka enkratno štipendijo v višini 5.000 evrov. Do razglasitve štipendij pa bodo v okviru projekta Abeceda znanosti, ki bo potekal na Facebook strani »Za ženske v znanosti«, preko zanimivih video animacij ozaveščali o dosežkih slovenskih in tujih znanstvenic ter o njihovemu doprinosu k izboljšanju življenja vseh posameznikov.

Nacionalni program »Za ženske v znanosti« je sicer del širšega partnerstva L'ORÉAL-a in UNESCO »For Women in Science«. Ta že od leta 1998 nagrajuje znanstveno odličnost in opozarja na pomen žensk v znanosti. V okviru programa je bilo doslej nagrajenih že 3500 raziskovalk iz 118 držav po celem svetu. Poleg nacionalnih programov vsako leto podelijo tudi 15 mednarodnih štipendij za mlade raziskovalke ter pet mednarodnih nagrad za že uveljavljene znanstvenice z izjemnimi dosežki v znanosti.

Dodatne informacije: zazenskevznanosti@pristop.si.