Za prostovoljstvo potrebuješ veliko časa.
Na začetku veliko ljudi od prostovoljstva odvrne časovna komponenta dela kot prostovoljec. Mislijo, da je potrebno veliko časa, da lahko stopijo do prostovoljske organizacije in jim pomagajo. Kot prostovoljec daš toliko časa, kolikor zmoreš. Če nudiš učno pomoč, je lahko dovolj že 1 ura na teden. V mladinskem centru Vič bodo takšne pomoči vedno veseli.

Prostovoljke so samo ženske.
Res je, da je na področju dobrodelnosti in dela z ljudmi veliko prostovoljk, vendar nikakor ne smemo pozabiti tudi na druga področja, npr. na lovstvo, gasilstvo ter ostale organizacije, kjer je potrebno nekaj več moške spretnosti. Na področju prostovoljstva država vodi statistiko, ki jo za vsako leto vpiše v letno poročilo. V zadnjem poročilu (za leto 2019) poročajo, da je bilo 56,91 % prostovoljk ter 43,09 % prostovoljcev. Tudi ta razporeditev ni slaba, kaj ne?

Prostovoljcev je vedno dovolj.
Si se že kdaj (ne)odločil/a za prostovoljstvo, ker se ti je zdelo, da je prostovoljcev že tako dovolj? Statistični podatki kažejo, da se je število prostovoljcev povišalo. V letu 2018 je bilo prostovoljcev 10.124, v letu 2019 že 12.892. V času epidemije so se stiske in prošnje za pomoč še povečale. S poročilom o prostovoljstvu za leto 2020 bomo zares videli ali potreba po prostovoljcih narasla ali upadla.

Če imaš prostovoljce, ne potrebuješ zaposlenih.
Ali bi lahko prostovoljska organizacija izkoristila prostovoljce, da delajo brezplačno namesto zaposlenih? Zakon o prostovoljstvu z načelom o prepovedi izkoriščanja prostovoljcev to prepoveduje. Prepovedano je tudi kakršno koli povečanje premoženjske koristi na račun dela prostovoljcev. Prostovoljci so v organizacijah za to, da dopolnjujejo delo zaposlenih. V kolikor prostovoljec opravlja organizirano prostovoljstvo v obsegu najmanj 20 ur tedensko ter vsaj šest mesecev brez presledka, se tudi to prostovoljstvo po zakonu imenuje drugače – takrat prostovoljec prevzame prostovoljsko službo. Eden takih primerov, ki ga verjetno poznamo iz študijskih časov, je možnost Erazmus+ prostovoljstva v tujini.

Da postaneš prostovoljec, potrebuješ specializirano znanje.
Za prostovoljca je zaželeno, če ga področje njegovega dela zanima, vendar ni nujno, da je strokovnjak na področju dela, ki ga bo kot prostovoljec opravljal. V praksi organizacije, ki sprejemajo prostovoljce, omogočajo izobraževanja in usposabljanja, če je to potrebno zaradi narave dela prostovoljcev (na primer varnost pri delu, osnove dela z mladimi v mladinskih centrih…). V kolikor si pa prostovoljec v kakšni organizaciji in izraziš željo po dodatnih usposabljanjih, pa verjamemo, da bo tvoja organizacija tvojega zanimanja vesela in bo poiskala primerno usposabljanje.

Kot prostovoljec grem v svoj minus.
Po Zakonu o prostovoljstvu je prostovoljno delo opredeljeno kot delo, ki ga po svobodni volji in brez pričakovanja plačila ali neposrednih materialnih koristi zase, nameniš opraviti v koristi drugih ali v splošno korist.
Se pa ob sklenjenem dogovoru o prostovoljstvu oba deležnika (prostovoljec in organizacija) dogovorita o povračilo morebitnih stroških, ki so nastali v zvezi z opravljanjem prostovoljskega dela. Najpogosteje so to potni stroški, stroški prehrane in nastanitve, včasih tudi stroški, ki nastopijo s prostovoljstvom v tujini, ali pa nadomestilo za uporabo lastnih sredstev (na primer uporabo mobilnega telefona,…). Finančnih koristi s prostovoljstvom ne pridobiš toliko, kot bi jih pridobil s plačanim delom. Vsekakor pa moramo na tem mestu opozoriti na pridobitev vseh veščin in kompetenc, ki smo jih kot prostovoljci pridobili pri delu v različnih neformalnih oblikah služenja družbi. Z vpisom teh izkušenj v eNefiks ti neformalno pridobljene kompetence lahko pomagajo pri iskanju sanjske službe.


To je le nekaj osnovnih mitov, ki nastopijo ob misli na prostovoljce. Kateri pa je tvoj mit o prostovoljstvu? Vpiši jih v spodnjem obrazcu.

Viri: 
Zakon o prostovoljstvu
https://www.gov.si/novice/2020-09-25-skupno-porocilo-o-prostovoljstvu-v-republiki-sloveniji-za-leto-2019/

Slika: Unsplash