Delodajalec nima pravice vprašati, koliko otrok imate
Ste samski, poročeni ali živite v partnerski zvezi? Ste noseči ali družino šele načrtujete? Koliko otrok imate? To je le nekaj vprašanj, ki jih delodajalci ne bi smeli postaviti kandidatom za zaposlitev. V državi je že več kot 115.000 brezposelnih, zato so tisti, ki iščejo delo, v vse šibkejšem položaju, delodajalci pa to izkoriščajo. Sprašujejo jih tudi po tem, kar zakon izrecno prepoveduje: o zakonskem stanu, načrtovanju družine in o nosečnosti, zbirajo pa tudi druge posebno občutljive osebne podatke, kot na primer o zdravju, članstvu v sindikatih in celo o veroizpovedi.
Delodajalci lahko sprašujejo kandidate za zaposlitev le o tistih zadevah, ki imajo neposreden vpliv na delo. Na področju zdravja je tako kandidat dolžan povedati, ali je invalid, če ima kot invalid delovne omejitve, ni mu pa treba povedati, zaradi česa je invalid. Konkretno: če ne sme dvigniti več kot pet kilogramov, je to dolžan povedati, a mu ni treba navesti, zakaj. Po zdravstveni diagnozi torej delodajalec ne sme spraševati. Enako je pri bolniškem dopustu. Delodajalec mora vedeti, koliko časa delavca predvidoma ne bo in ali v tem času lahko hodi naokoli ali mora ležati v postelji, zaposleni pa mu ni dolžan povedati diagnoze, torej ali je na bolniški zaradi pljučnice, zaradi depresije ali zloma noge. Delavčeve diagnoze delodajalcu ne sme zaupati niti zdravnik.
Podobno je s podatkom o otrocih in z vsemi drugimi podatki. Kandidatom za zaposlitev ni treba povedati, koliko otrok imajo; seveda pa pozneje, ko so zaposleni, delodajalcu to povedo zaradi obračuna davkov, prostih dni in zdravstvenega zavarovanja otrok.
Vir: Delo, povzela je Suzana Puhar.